Moja koža se je na kozmetični izdelek burno odzvala. Kdo je kriv?
“Izbiram dobre kozmetične izdelke, o katerih se vedno prej pozanimam. Preberem vsa mnenja na internetu, po možnosti se prepričam, ali imajo z izdelkom dobre izkušnje celo ljudje, ki jih poznam, iz prve roke. Ne skoparim, kupujem dražje. Kozmetiko kupujem celo v lekarnah. Razumem alergeni potencial naravne kozmetike, hkrati se držim ‘clean beauty’ izdelkov.
A glej ga zlomka, moja koža se je na domnevno kvaliteten izdelek burno odzvala. Rdečina, srbečica, neprijetnost. Je v izdelku nemara strup? Sem v nevarnosti? Kdo je kriv, da mi izdelek škoduje? Mar ni vsa kozmetika v prodaji varna?”
Varnost kozmetičnih izdelkov je ključna v celotni industriji nege kože. Izdelki, ki so zakonito dani na trg EU, morajo izpolnjevati zahteve Uredbe (ES) št. 1223/2009 in imeti ustrezno oceno varnosti. Kljub temu se lahko pri posameznih uporabnikih pojavijo neželene reakcije tudi na pravilno formuliran in skladen izdelek, saj se individualna občutljivost in alergije med ljudmi razlikujejo.
Tudi preverjeni in ekstenzivno dermatološko testirani izdelki pri nekaterih uporabnikih izzovejo nezaželene reakcije. To pa ni nujno posledica nekih nevarnih sestavin ali čudnega proizvodnega procesa, temveč specifičnih stanj kože in individualne preobčutljivosti.
Alergija ali preobčutljivost? Ključna razlika med njima
Če ste izdelek kupili v drogeriji ali preko spleta od preverjenega proizvajalca in blagovne znamke, ki se profesionalno ukvarja s proizvodnjo kozmetike, potem ste, kljub izzvanemu neprijetnemu občutku na koži, ki ga nikakor ne vidite kot sprejemljivega, relativno varni.
Zakaj? Ker mora biti vsak kozmetični izdelek pred dajanjem na trg EU ocenjen glede varnosti na podlagi informacij, relevantnih za njegovo konkretno formulacijo in uporabo. Uredba (ES) št. 1223/2009 določa prepovedi in omejitve za posamezne snovi, posebne pozitivne sezname za nekatere kategorije sestavin ter zahteva poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka. Odgovorna oseba mora zagotoviti skladnost izdelka z zakonodajo, vendar nobena ocena ne pomeni, da pri posameznem uporabniku reakcija ni mogoča. Zakaj se vaša koža torej lahko odzove z rdečico, srbečico ali pekočim občutkom? Najpogosteje gre za alergijsko kontaktno reakcijo ali draženje oziroma preobčutljivost.
Alergijska reakcija
Alergijska reakcija je odziv imunskega sistema na določeno sestavino, ki jo telo dolgoročno prepoznava kot tujek. Ob stiku s tujkom nemudoma sproži vnetje s srbečico, rdečico ali celo otekanjem. Čeprav je namen telesnega imunskega sistema ravno ta, da telo obvaruje pred nevarnimi snovmi, pa je znano, da se ta mehanizem neredko preprosto – moti.
Alergijska kontaktna reakcija ni nujno prirojena. Nastane, ko se imunski sistem na določeno snov senzibilizira. Senzibilizacija se lahko razvije po predhodnih ali ponavljajočih se stikih, zato se lahko alergija pojavi tudi na izdelek ali sestavino, ki jo je oseba prej dolgo uporabljala brez težav. Ob ponovnem stiku z alergenom se lahko razvije srbečica, rdečina, otekanje ali ekcem.
Ko je oseba na določen kontaktni alergen senzibilizirana, se lahko reakcija ob ponovni izpostavljenosti ponavlja. Ni pravilno alergij deliti na “prirojene” in na tiste, ki se pojavijo kasneje ter zato praviloma izzvenijo. Potek je odvisen od alergena, vrste alergije, stopnje izpostavljenosti in posameznika; pri sumu na kontaktno alergijo lahko dermatolog po potrebi opravi diagnostično epikutano testiranje.
Preverite torej, ali izdelek nemara ne vsebuje kakšne surovine, na katero ste alergični – ali morda njej sorodne surovine ali derivata.
Preobčutljivostna reakcija (iritacija)
Iritacija ali preobčutljivost pa je drugi razlog za negativen odziv kože – in je v praksi veliko pogostejši kot alergijska reakcija.
Iritacija ni povezana z imunskim sistemom, ampak z oslabljeno kožno bariero, ki omogoča prekomerno in pregloboko penetracijo določenih sestavin. To povzroči rdečico, zbadanje ali pekoč občutek. Pri tem je zelo pomembno razumeti definicijo pojma ‘kozmetični izdelek’.
Po Uredbi (ES) št. 1223/2009 je kozmetični izdelek snov ali zmes, namenjena stiku z zunanjimi deli človeškega telesa ali z zobmi in sluznico ustne votline predvsem zaradi čiščenja, odišavljanja, spreminjanja videza, zaščite, ohranjanja v dobrem stanju ali odpravljanja telesnih vonjav. Uredba ne določa, da mora biti koža “intaktna”, niti ne predpostavlja, da je prehod sestavin skozi kožo ali sistemska izpostavljenost onemogočena; pričakovana sistemska izpostavljenost se po potrebi upošteva pri oceni varnosti.
A vsi vemo, da je naša koža včasih izjemno suha, spet drugič polna drobnih ranic. Morda poškodovana po britju? Opečena od sonca? Kronično izpostavljena vodi ali čistilom?
Da, naša koža je izjemno vzdržen organ, ki nas brani pred svetom. Ampak v resnici je redko kdaj popolnoma nepoškodovana.
In če je nepoškodovana od zunaj… je lahko poškodovana njena mikrobiološka bariera, pH kislinski plašč ali sestava od znotraj. Slednje je lahko posledica bolezni, hormonskih stanj, neredko tudi stresa ali preprosto posledica vseh dejavnikov trenutka.
Povsem realno je torej pričakovati, da se lahko naša koža vsak trenutek na določene surovine ali kemijske zmesi, ki niso toksične ali nevarne, pač odzove odklonilno. Včasih velja izdelek preprosto shraniti in poskusiti z njim čez kak mesec ali dva, ko se stanje kože spremeni oziroma normalizira. Za nenadno preobčutljivost, ki je najpogostejši vzrok težav, je namreč značilno, da s spremembo okolja, trenutka in stanja, hitro tudi mine – oziroma mine, ko se spremeni fizikalni vzrok zanjo.
Kljub temu, da naša koža redko ustreza definiciji ‘intaktne in zdrave’, svojo nalogo načeloma opravlja dobro, če ste le objektivno zdravi. Zato ste pri uporabi večine kozmetike, tudi če imate kakšno težavo, relativno varni – vedno pa je potrebno prebrati posebna opozorila in navodila ter izločiti vse kontraindikacije in druga posebna stanja.
Zaradi obilice kozmetičnih izdelkov, ki jih dnevno uporabljamo, je mogoča tudi interakcija s katerim drugim kozmetičnim izdelkom ali topikalnim zdravilom.
Razlogi za pojav preobčutljivosti
Oslabljena kožna bariera – Poškodovana ali naravno tanka koža lažje prepušča aktivne snovi, kar poveča možnost draženja.
Občutljivost na določene sestavine – Nekatere zelo priljubljene surovine, ki so znane po svojih izjemnih učinkih na kožo, so znani iritanti. Včasih je omejeno stanje iritacije celo njihov glavni učinek (npr. AHA in BHA kisline), včasih pa zgolj posledica. Sem spadajo tudi vsa eterična olja, parfumske komponente, veliko konzervansov ter kislin.
Kombinacija izdelkov – Sočasna uporaba več aktivnih sestavin lahko poveča obremenitev kože, kar vodi v preobčutljivost.
Okoljski dejavniki – Mraz, veter, onesnaženje in UV-sevanje lahko oslabijo kožno bariero, zaradi česar so tudi sicer varni izdelki lahko dražilni.
Psihološki vpliv – Stres in hormonske spremembe lahko povečajo ali splošno spremenijo reaktivnost kože.
Preobčutljivost se lahko pojavi kadarkoli v življenju in je navadno skupek različnih manjših razlogov za zmanjšano obrambno funkcijo kožne bariere. Ni imunski odziv ter ponavadi mine s spremembo določenih življenjskih faktorjev.
Alergijska kontaktna reakcija je imunski odziv, ki se razvije po senzibilizaciji in se lahko pojavi tudi pozneje v življenju. Ob ponovnem stiku z alergenom se lahko reakcija ponovi. Rastlinski izvlečki, dišavne sestavine in druge snovi lahko pri senzibiliziranih posameznikih delujejo kot alergeni, vendar sama oznaka “naravno” ne pove, ali bo izdelek pri določeni osebi povzročil reakcijo.
Kako prepoznati in preprečiti reakcijo kože?
Če sumite na alergijo, je pomembno prepoznati in se izogibati konkretnemu alergenu. Pri draženju ali občutljivi koži pa je smiselno zmanjšati število novih izdelkov in kožni barieri omogočiti, da se umiri. Če je koža že razdražena, ne uvajajte več aktivnih izdelkov hkrati.
Nov izdelek uvajajte postopoma; če ste nagnjeni k reakcijam, ga lahko najprej preizkusite na majhnem predelu kože. Domači “patch test” ne more zanesljivo izključiti kontaktne alergije in ni nadomestilo za diagnostično epikutano testiranje pri dermatologu.
Začasno uporabljajte preprosto rutino z izdelki, ki jih že dobro prenašate, ter se izognite več novim aktivnim sestavinam naenkrat.
Če imate potrjeno alergijo, se izogibajte konkretnemu alergenu. Pri občutljivosti na dišave je lahko smiselna neodišavljena kozmetika; alkohola, konzervansov ali rastlinskih sestavin pa ni smiselno avtomatično izločiti kot celih skupin.
Kožno bariero podprite z nežnim čiščenjem in dobro prenašano vlažilno nego.
Izberite izdelek, formuliran za predvideni predel in način uporabe. Za vso zdravo kožo ne obstaja univerzalna zahteva, da mora imeti vsak izdelek pH 5,0–5,5.
Če se pojavi reakcija, izdelek prenehajte uporabljati in kožo nežno sperite. Če so simptomi izraziti, vztrajajo ali se ponavljajo, se posvetujte z zdravnikom oziroma dermatologom; pri otekanju obraza ali težavah z dihanjem je potrebna nujna medicinska pomoč.
Sama kožna reakcija še ne dokazuje, da je formulacija slaba ali da izdelek vsebuje nevarne sestavine. Na odziv lahko vplivajo individualna občutljivost ali alergija, stanje kožne bariere, količina in pogostost uporabe, kombinacija izdelkov ter način uporabe. Namen dobre formulacije in ocene varnosti je tveganje zmanjšati, individualnih reakcij pa ni mogoče popolnoma izključiti.
Dermatološko oziroma uporabniško testiranje na prostovoljcih lahko poda koristne podatke o prenašanju izdelka v pogojih konkretne študije. Dober rezultat pa ne more izključiti individualne alergije ali draženja pri vseh prihodnjih uporabnikih in ne dokazuje, da je vzrok vsake kasnejše reakcije zgolj trenutno stanje kože posameznika.
Koža je živ organ – tako kot recimo želodec. Včasih se bo na sladoled odzval normalno, spet drugič bo izzval neprijetno stanje. Včasih mu alkohol škoduje, spet drugič ne, če smo prej kaj dobrega pojedli. Pravih univerzalnih pravil ni, vsak človek zase še najbolj ve.
Varni kozmetični izdelki lahko pri določenih posameznikih povzročijo alergijske ali preobčutljivostne reakcije, vendar to ni odraz njihove kakovosti ali varnosti. Razumevanje svoje kože, pravilna izbira izdelkov in postopna uvedba novih formulacij so ključni koraki za preprečevanje nezaželenih reakcij.
